V nočnem ruskem zračnem napadu na ukrajinsko prestolnico Kijev sta po podatkih lokalnih oblasti umrla najmanj dva človeka. Do stopnjevanja nasilja prihaja v času, ko se v mednarodnem prostoru krepijo napetosti glede resničnosti dogodkov na območju ruske predsedniške rezidence. Ameriški predsednik Donald Trump je javno izrazil dvom o ruskih navedbah, po katerih naj bi Ukrajina izvedla napad na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kljub trditvam Moskve, da je šlo za poskus atentata, Trump meni, da se takšen dogodek ni zgodil. To stališče ameriškega predsednika se sklada s prejšnjimi ocenami obveščevalnih služb, ki so prav tako zavrnile ruske obtožbe. Dogajanje predstavlja nadaljevanje zaostrovanja odnosov med Washingtonom in Moskvo, saj Kremelj vztraja pri svoji različici dogodkov in grozi s povračilnimi ukrepi. Medtem ko Rusija ameriške dvome interpretira kot oviranje miru, Trumpova administracija s svojo retoriko in ohranjanjem sankcij nakazuje na nepripravljenost za popuščanje ruskemu pritisku.

Ruska vojska je po navedbah načelnika tiskovnega središča skupine Zahod Ivana Bigme preprečila dva poskusa ukrajinskih sil za preboj v mesto Kupjansk v regiji Harkov. Pripadniki ruske 6. armade so v zadnjih 24 urah odbili napada enot 92. jurišne brigade ukrajinskih oboroženih sil, ki sta se odvila v bližini naselij Nečvolodovka in Blagodatovka. Po ruskih trditvah je bil cilj teh operacij ponovna vzpostavitev ukrajinskega nadzora nad strateško pomembnim mestom Kupjansk. Dogajanje na tem delu fronte potrjuje nadaljevanje intenzivnih spopadov za nadzor nad ključnimi logističnimi točkami v severovzhodnem delu Ukrajine. Ruske sile so utrdile svoje položaje in se spopadajo z nenehnimi poskusi ukrajinske vojske, da bi s protinapadi presekala ruske oskrbovalne poti. Poročila o odbitih napadih prihajajo v času, ko obe strani krepita svoje dejavnosti na harkovoskem in zaporoškem odseku bojišča, kar nakazuje na stopnjevanje sovražnosti v zimskem obdobju.

Ameriški predsednik Donald Trump je v izjavi za javnost na letalu Air Force One zavrnil trditve Rusije, da je Ukrajina z brezpilotnimi letalniki napadla rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Trump je pojasnil, da so ameriški obveščevalni organi in uradniki za nacionalno varnost opravili temeljito analizo dogodka ter ugotovili, da Ukrajina ni bila vpletena v ta napad. Čeprav je predsednik sprva izrazil zaskrbljenost nad incidentom, je po poročanju Washington Posta svoj odnos spremenil v odkrit skepticizem. Kremelj je pred tem trdil, da je rusko obrambno ministrstvo dešifriralo nalogo brezpilotnega letalnika in potrdilo, da je bil cilj napada prav rezidenca ruskega voditelja. Trumpove navedbe so v neposrednem nasprotju z uradnim stališčem Moskve, kar dodatno zapleta že tako napete odnose med Washingtonom in Kremljem. Po besedah ameriškega predsednika so ugotovitve ameriških služb jasne in ne potrjujejo ruske različice dogodkov, ki so se zgodili prejšnji teden.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo sporočil javnosti, da ameriški obveščevalci niso potrdili navedb Moskve o domnevnem ukrajinskem napadu z droni na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina. Trump je med povratkom v Washington poudaril, da na podlagi informacij nacionalnih varnostnih organov ne verjame, da se je napad dejansko zgodil. S tem se je neposredno postavil po robu trditvam ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je prejšnji teden obtožil Kijev, da je s serijo dronov ciljal Putinovo državno rezidenco v regiji Novgorod. Ruske obtožbe so se pojavile le dan po tem, ko se je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski na Floridi sestal s Trumpom, kjer sta razpravljala o mirovnem načrtu v 20 točkah za končanje vojne. Zelenski je ruske navedbe nemudoma zavrnil kot dezinformacije. Trump, ki je sprva izrazil zaskrbljenost ob ruskih poročilih, je po posvetu z obveščevalno agencijo CIA spremenil svoje stališče, kar nakazuje na novo zaostritev v odnosih med Washingtonom in Moskvo kljub prejšnjim prizadevanjem za diplomatsko rešitev.

Vasil Maljuk, vodja Službe varnosti Ukrajine (SBU), je po poročanju več medijev podal odstopno izjavo s svojega položaja. Informacijo o njegovem odhodu so najprej razširili ukrajinski viri, vključno s portalom Strana.ua in svetovalcem Stanislavom Rečinskim, kasneje pa so se pojavile navedbe, da je predsednik Volodimir Zelenski odstop že sprejel oziroma Maljuka razrešil. Razlogi za nenadno menjavo na vrhu ene ključnih obveščevalnih služb v državi uradno še niso bili pojasnjeni, vendar se dogodek umešča v širši okvir kadrovskih sprememb v ukrajinskem varnostnem aparatu. Služba varnosti pod Maljukovim vodstvom je bila v zadnjem obdobju močno vpeta v protiobveščevalne dejavnosti in operacije na fronti. Maljuk je na položaj prišel po razrešitvi predhodnika Ivana Bakanova, njegov odstop pa bi lahko nakazal nove strateške premike v Kijevu. Čeprav ukrajinski uradni organi še niso podali izčrpne izjave za javnost, ruski mediji dogodek izpostavljajo v luči uvrstitve Maljuka na ruski seznam teroristov in ekstremistov. Menjava na vrhu SBU v času intenzivnih spopadov predstavlja pomemben trenutek za notranjo stabilnost Ukrajine.

Guverner Lipecke oblasti Igor Artamonov je sporočil, da so lokalizirali požar, ki je izbruhnil v industrijski coni mesta Jelec po padcu brezpilotnega letalnika. Po prvih podatkih v incidentu ni bilo žrtev.

Slovaški premier Robert Robert Fico je v svojem zadnjem video nagovoru ostro kritiziral trenutno politiko Evropske unije do Rusije in opozoril, da bi ta lahko unijo pripeljala do roba prepada. Po Ficovih besedah so dosrejšnji ukrepi, ki vključujejo finančno pomoč Ukrajini v višini 280 milijard evrov, številne svežnje sankcij in zamrznitev ruskega premoženja, nevarni za prihodnost evropske povezave. Fico meni, da sovraštvo do Rusije narekuje odločitve Bruslja, ki bi po njegovem mnenju lahko imele nepopravljive posledice za države članice. Slovaški premier se je posebej obregnil ob potrjene vojaške kredite in finančno podporo, ki jo Evropska unija namenja Ukrajini za vojno z Rusijo. Njegove izjave odražajo naraščajoča razhajanja znotraj unije glede vprašanja vojaške pomoči in gospodarskih omejitev proti Moskvi. Fico, ki je znan po svojem zadržanem odnosu do nadaljnjega oboroževanja Ukrajine, je s tem ponovno poudaril suverenistično držo Slovaške znotraj evropskih institucij, hkrati pa opozoril na tveganja, ki jih prinaša stopnjevanje napetosti z Rusijo.

Ameriški predsednik Donald Trump je spremenil svoje stališče glede domnevnega ukrajinskega napada z brezpilotnimi letalniki na rezidenco ruskega predsednika Vladimirja Putina v Novgorodski oblasti. Čeprav je sprva izrazil ogorčenje nad dogodkom, o katerem ga je v telefonskem pogovoru obvestil Putin, je Trump kasneje pred novinarji na letalu Air Force One izjavil, da ne verjame, da se je takšen napad sploh zgodil. Po njegovih besedah se je sicer nekaj zgodilo v bližini, vendar to ni bilo povezano z neposrednim napadom na predsedniško rezidenco. Ameriške nacionalnovarnostne službe in zahodne obveščevalne agencije so podprle to tezo, saj ugotavljajo, da Ukrajina ni ciljala Putinove rezidence. Obveščevalni podatki kažejo, da je bil tarča napada vojaški objekt v Novgorodski oblasti, ki je precej oddaljen od omenjene rezidence. Rusija je kljub temu Združenim državam Amerike predala domnevne podatke iz črne skrinjice sestreljenega drona, s katerimi želi dokazati krivdo Kijeva. Ukrajinska stran je vse obtožbe o napadu na rezidenco že večkrat zavrnila in jih označila za poskus sabotaže mirovnih pogajanj.

Ruski državljani bodo leta 2026 pod določenimi pogoji lahko prejeli enkratno izplačilo svojih pokojninskih prihrankov v višini do 440.000 rubljev. Tatjana Podolska, strokovnjakinja z Ruske akademije za narodno gospodarstvo in javno upravo (RANHiGS), je pojasnila, da bo ta možnost na voljo moškim nad 60. letom in ženskam nad 55. letom starosti. Ukrep se nanaša na tiste posameznike, ki so med letoma 2002 in 2013 prek uradne zaposlitve vplačevali v pokojninski sklad in izbrali ustrezen model varčevanja. Za pridobitev celotnega zneska morajo upravičenci izpolnjevati dva ključna pogoja. Poleg dosežene starosti, ki je v tem primeru nižja od splošne upokojitvene meje, mesečna izračunana pokojnina ne sme presegati desetih odstotkov eksistenčnega minimuma za upokojence. Ta finančni mehanizem je del širših prilagoditev v ruskem pokojninskem sistemu, ki naj bi posameznikom omogočile lažji dostop do akumuliranih sredstev v času prehoda na nove sistemske ureditve, predvidene za leto 2026.

Predsednik komisije Sveta federacije za informacijsko politiko Aleksej Puškov je kritično ocenil nedavne izjave ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede domnevnega ameriškega uspeha v Venezueli. Ruski senator je v svojem sporočilu na družbenem omrežju Telegram poudaril, da bi se tisto, kar Washington trenutno interpretira kot zunanjepolitični triumf, dolgoročno lahko sprevrglo v pravo katastrofo. Puškov trdi, da so Trumpove navedbe o uspešnem posredovanju oziroma vplivu na venezuelsko politično vodstvo prenagljene in tvegane. Ruski uradnik je izpostavil, da bi agresivna politika Združenih držav Amerike do Venezuele lahko povzročila destabilizacijo celotne regije. Po mnenju Moskve takšni premiki Washingtona ne prinašajo trajnih rešitev, temveč zgolj poglabljajo krizo. Puškov je še posebej poudaril, da so spektakularne izjave o zmagoslavju pogosto v nasprotju z dejanskim stanjem na terenu, kar bi se ameriški administraciji v prihodnosti lahko maščevalo. Ruska diplomacija prek Puškova tako ponovno izraža nasprotovanje vmešavanju v notranje zadeve latinskoameriških držav.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji podpredsednik varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedeljo podal kontroverzne izjave o možnosti ugrabitve zahodnih voditeljev. Kot zgled za takšna dejanja je navedel nedavno ameriško operacijo v Venezueli, kjer so pridržali predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je v svojih objavah na družbenih omrežjih izpostavil nemškega kanclerja Friedricha Merza in ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega kot morebitni tarči podobnih scenarijev. Po njegovih besedah bi bila ugrabitev Merza, ki ga je označil z žaljivimi izrazi, odličen preobrat v trenutnem mednarodnem dogajanju. Ruski uradnik je namignil, da ameriška dejanja v Latinski Ameriki odpirajo pot za podobne operacije drugod po svetu. Čeprav so njegove izjave v mednarodni skupnosti razumljene kot provokacija in del širše propagandne strategije Kremlja, so v Nemčiji in drugih evropskih državah sprožile val kritik. Medvedjev redno uporablja agresivno retoriko proti zahodnim zaveznikom Ukrajine, vendar so tokratne neposredne grožnje z ugrabitvijo najvišjih evropskih predstavnikov označene za dodatno zaostritev diplomatskih napetosti med Moskvo in Berlinom.

Rusko ministrstvo za obrambo je v nedeljo, 4. januarja 2026, sporočilo, da so sile protizračne obrambe nad več regijami Ruske federacije prestregle in uničile skupno 294 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov. Po uradnih navedbah so ruske enote v popoldanskem in večernem času, natančneje med 13.00 in 20.00 po moskovskem času, najprej nevtralizirale 253 dronov letalskega tipa. Napadi so bili prvenstveno usmerjeni na Brjansko, Belgorodsko in Kaluško oblast ter širšo okolico Moskve. V poznejšem valu napadov, ki se je odvil med 20.00 in 23.00 po lokalnem času, so ruske sile po lastnih trditvah uničile še dodatnih 41 brezpilotnih letal. Gre za nadaljevanje intenzivnega stopnjevanja zračnih napadov, ki se je začelo že s prvim dnem novega leta. Čeprav ruska stran poroča o uspešni nevtralizaciji vseh groženj, število izstreljenih dronov kaže na obsežno ukrajinsko operacijo, katere namen je destabilizacija logistike in energetske infrastrukture znotraj ruskega ozemlja. Poročil o morebitnih žrtvah ali večji gmotni škodi ministrstvo v tej fazi ni podalo.

Vodja samooklicane Donecke ljudske republike (DNR) Denis Pušilin je sporočil, da so se v DNR začeli boji za naselje Belicko na dobropoljski smeri. Ruske enote so napredovale tudi v okolici naselja Grišino na krasnoarmejski smeri.

Ruska zračna obramba je nad moskovsko regijo sestrelila najmanj 32 ukrajinskih dronov, kar je povzročilo začasno zaprtje večjih letališč v prestolnici. Po navedbah župana Moskve Sergeja Sobjanina so napadi povzročili motnje v civilnem letalskem prometu, vendar so oblasti zaradi varnostnih razlogov lete preusmerile ali začasno ustavile. Gre za enega največjih tovrstnih napadov na rusko prestolnico od začetka sovražnosti. Ruski uradniki so sporočili, da so bili droni prestreženi nad okrožji Ramenskoje, Domodedovo in Kolomna. Čeprav o večji materialni škodi ali žrtvah sprva niso poročali, je obseg operacije nakazal na okrepljeno ukrajinsko strategijo prenašanja vojne neposredno v rusko zaledje. Napad se je zgodil v času, ko se boji na fronti v Ukrajini zaostrujejo, obe strani pa vse pogosteje uporabljata brezpilotna letalnika za napade na kritično infrastrukturo in logistična vozlišča.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedeljo podal kontroverzne izjave o možnosti ugrabitve tujih voditeljev. Kot primer morebitne tarče je izpostavil nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je svoje razmišljanje utemeljil na nedavnih ameriških akcijah v Venezueli, kjer so Združene države Amerike izvedle aretacijo Nicolasa Madura, in dejal, da si lahko predstavlja podobne ruske operacije proti zahodnim politikom. Po poročanju ruske državne tiskovne agencije TASS je Medvedjev ugrabitev Merza označil za "odličen preobrat v tem karnevalu dogodkov". Nemškega kanclerja je pri tem označil z žaljivim izrazom "neonacist". Ruski politik je poudaril, da takšen scenarij po njegovem mnenju ni nerealističen, s čimer je dodatno zaostril že tako napeto retoriko med Moskvo in Berlinom. Gre za nov primer v seriji agresivnih izjav ruskega vrha, ki so usmerjene proti voditeljem držav članic zveze Nato in Evropske unije.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je poudaril, da je Ukrajina pripravljena na nadaljevanje vojaškega spopada z Rusijo, če trenutna diplomatska prizadevanja za končanje vojne ne bodo obrodila sadov. V luči novih mednarodnih razprav o končanju konflikta je Zelenski izpostavil, da Kijev ne bo pristal na mir pod vsakršnimi pogoji, temveč si prizadeva za pravično rešitev, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost države. Kljub temu da se Ukrajina intenzivno pripravlja na morebitni mirovni sporazum, ki je po predhodnih navedbah že v devetdesetih odstotkih usklajen, ostaja desetina vprašanj ključnih in najzahtevnejših za razrešitev. Predsednik je pojasnil, da se država hkrati pripravlja na oba scenarija: diplomatsko rešitev ali dolgotrajno nadaljevanje odpora proti ruski agresiji. Odločenost za nadaljevanje boja odraža nepopustljivost Kijeva pri ključnih vprašanjih, kot sta ozemeljska celovitost in varnostna jamstva.

Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za revijo The Atlantic ponovno obudil svojo dolgotrajno željo po nakupu Grenlandije, ki jo je označil za strateško pomembno za Združene države Amerike. Grenlandija, ki je avtonomni del Kraljevine Danske in ključna članica zveze NATO, ostaja v središču Trumpovih geopolitičnih ambicij, čeprav je danska vlada tovrstne namere že večkrat odločno zavrnila. Grenlandski premier je ob tem ponovil, da država ni naprodaj, in s tem potrdil nespremenjeno stališče do ameriških ozemeljskih teženj. Najnovejše izjave o Grenlandiji so sledile nedavnemu ameriškemu vojaškemu posegu v Venezueli, kjer je ameriška vojska uničila plovilo s prepovedanimi drogami in kjer Trumpova administracija povečuje vojaško prisotnost. Nekdanji ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je Trumpove poteze v Venezueli označil za nezakonite, čeprav je priznal določeno stopnjo doslednosti v ameriški zunanji politiki. Napetosti med Washingtonom in Moskvo se dodatno stopnjujejo zaradi Trumpove ostre retorike in vprašanj glede jedrskih zmogljivosti obeh velesil.

Nekdanji ruski predsednik in sedanji namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je v nedavnem intervjuju podal provokativne izjave glede morebitne ugrabitve nemškega kanclerja Friedricha Merza. Medvedjev je Merza označil za "neonacista" in namignil, da bi bila njegova ugrabitev realen scenarij, podobno kot se je zgodilo z aretacijo venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriških sil. Ruski politik je v svojih izjavah stopnjeval retoriko proti Zahodu in opozoril, da bi moral biti previden tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Medvedjev je branil venezuelskega voditelja Madura in ostro kritiziral nemško politiko do Rusije. Gre za ponovno eskalacijo sovražnega govora visokih ruskih uradnikov, ki v zadnjem času redno uporabljajo žaljivke in grožnje proti evropskim voditeljem v kontekstu vojne v Ukrajini.

Rusko veleposlaništvo v Jemnu je potrdilo, da prejema številne prošnje ruskih turistov, ki zaradi omejitev v letalskem prometu ne morejo zapustiti otoka Sokotra. Prizadevajo si najti način za evakuacijo ruskih državljanov z otoka in o tem obveščajo javnost preko svojega Telegram kanala.

Namestnik predsednika varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je komentiral nedavno vojaško operacijo Združenih držav Amerike v Venezueli, v kateri so ameriške sile zajele predsednika Nicolása Madura. Medvedjev je dejanja administracije Donalda Trumpa označil za mednarodnopravno nezakonita, vendar obenem ocenil, da so v svojem bistvu dosledna. Po njegovih besedah so Združene države Amerike s tem napadom neposredno zasledovale svoje interese glede venezuelskih naravnih virov. Ruski uradnik je v svoji izjavi poudaril, da Washington s takšnimi potezami odkrito brani lastne ekonomske in geopolitične cilje, ne glede na suverenost drugih držav. Operacija, ki se je zgodila v začetku januarja, je povzročila oster odziv Moskve, saj Rusija vojaško posredovanje razume kot oboroženo agresijo. Medvedjevova analiza nakazuje, da so Združene države Amerike z zajetjem Madura potrdile svojo dolgoročno politiko intervencionizma v Latinski Ameriki.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio je 4. januarja izjavil, da so se Združene države Amerike pripravljene povezati s sedanjim venezuelskim vodstvom, v kolikor bodo tamkajšnji uradniki sprejeli »pravilne odločitve«. Izjava prihaja neposredno po drzni ameriški vojaški operaciji, v kateri so sile ZDA ujele venezuelskega predsednika Nicolasa Madura. Rubio je ob tem poudaril, da prihodnji odnosi zahtevajo korenite spremembe, zlasti pri preprečevanju delovanja kitajskih obveščevalnih služb na venezuelskem ozemlju. Po njegovih besedah Venezuela ne sme več služiti kot oporišče za tuje akterje, ki ogrožajo varnost regije. Medtem ko so Rusija, Kitajska in druge države ostro obsodile ameriško posredovanje kot kršitev venezuelske suverenosti, del venezuelske diaspore operacijo podpira. Venezuelci, ki živijo v tujini, denimo na Tajskem, so izpostavili, da suverenost države že leta spodkopavajo prikriti vplivi tujih sil, ki podpirajo Madurov režim, ne pa dejanja Združenih držav Amerike. Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa vztraja pri strategiji večstranskega pritiska, s katero želi stabilizirati razmere v državi in ustaviti mednarodno trgovino z drogami, v katero naj bi bil vpleten vrh venezuelske oblasti.

Namestnik predsednika Varnostnega sveta Ruske federacije Dmitrij Medvedjev je ostro kritiziral ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolasa Madura. Medvedjev je dejanje označil za nezakonito uveljavljanje "prava močnejšega" (lex fortissimum) in poudaril, da Washington po teh dogodkih nima več niti formalne pravice do očitkov Rusiji glede njenih mednarodnih potez. Po njegovem prepričanju bo takšno ravnanje povzročilo val sovražnosti do ZDA v celotni Latinski Ameriki. Ruski uradnik je v svojem nagovoru neposredno povezal razmere v Venezueli z vojno v Ukrajini. Izjavil je, da bi lahko Združene države Amerike podoben scenarij nasilne odstranitve z oblasti ponovile v primeru ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki mu je po ruskem tolmačenju potekel mandat. Medvedjev trdi, da je odstranitev Zelenskega le še vprašanje časa, pri čemer je poudaril, da ima Washington v Kijevu še več razlogov za posredovanje kot v Caracasu. Srbski predsednik Aleksandar Vučić se je prav tako odzval na dogajanje in rusko reakcijo označil za pričakovano in primerno. Vučić je ocenil, da bi bilo nerealno pričakovati neposredno vojaško posredovanje Rusije v tako oddaljeni državi, kot je Venezuela. Medvedjev pa je ob koncu kritično ocenil tudi vlogo Organizacije združenih narodov, ki po njegovem mnenju nima dejanskega vpliva na reševanje tovrstnih kriz.

Dmitrij Medvedjev je izjavil, da bi ZDA lahko ponovile scenarij, preizkušen v Venezueli, tudi v Ukrajini. Po Medvedjevem mnenju imajo ZDA resne razloge za izvedbo operacije proti kijevskemu režimu.

Ameriške vojaške sile so v spektakularni operaciji v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, kjer se bo spopadal z obtožbami narkoterorizma. Predsednik ZDA Donald Trump je operacijo označil za izjemen uspeh in poudaril, da bo osrednji cilj prihodnjega ameriškega upravljanja Venezuele zagotovitev nadzora nad tamkajšnjimi obsežnimi zalogami nafte. Čeprav so ZDA mesece trdile, da so vojaške dejavnosti v regiji del boja proti trgovini z drogami, je Trump v zadnjem nagovoru nafto omenil več kot desetkrat, kar potrjuje strateške interese Washingtona v regiji. Operacija, v kateri je sodelovalo približno 150 letal in elitne enote, kot sta Delta Force in FBI Hostage Rescue Team, je po poročilih zahtevala najmanj 40 življenj, med katerimi so tako vojaki kot civilisti. V Caracasu vlada negotovo vzdušje; medtem ko so nekatere trgovine in ustanove zaprte, Madurovi sodelavci, ki so ostali v državi, zahtevajo njegovo izpustitev. Za začasno predsednico je bila ob podpori vrhovnega sodišča imenovana dosedanja podpredsednica Delcy Rodríguez, vendar ameriški državni sekretar Marco Rubio nakazuje, da bo Washington prek nadzora nad naftno industrijo narekoval prihodnjo politiko države. Mednarodna skupnost in ameriški notranjepolitični vrh sta glede operacije globoko razdeljena. Demokratski voditelji v ZDA so napad označili za nezakonit, saj Trump zanj ni pridobil odobritve kongresa. Pravni strokovnjaki medtem opozarjajo, da se bo Maduro na sodišču verjetno skliceval na diplomatsko imuniteto, podobno kot nekdanji panamski diktator Manuel Noriega, vendar so možnosti za uspeh takšne obrambe majhne, saj ZDA Madura ne priznavajo več kot legitimnega voditelja države. Operacija po mnenju analitikov pošilja jasno sporočilo Rusiji in Kitajski o novi ameriški pripravljenosti na uporabo sile za zaščito lastnih interesov brez predhodnega posvetovanja z zavezniki.

Ameriški predsednik Donald Trump je 4. januarja ponovno poudaril nujnost vzpostavitve nadzora nad Grenlandijo, ki je trenutno pod suverenostjo Danske. Kot razlog za takšno potezo je navedel nacionalno varnost Združenih držav Amerike, saj naj bi se na otoku krepila dejavnost ruskih in kitajskih vojaških sil. Trump je v izjavi za javnost poudaril, da ZDA Grenlandijo nujno potrebujejo. Napetosti so se stopnjevale, ko je Katie Miller, soproga namestnika vodje kabineta Bele hiše, na družbenih omrežjih objavila fotografijo Grenlandije v barvah ameriške zastave z dopisom »Kmalu«. Mediji, vključno z britanskim časnikom The Guardian, so po nedavnih ameriških operacijah v Venezueli Dansko označili za eno izmed morebitnih naslednjih tarč Washingtona. Oblasti v Københavnu so se na provokacije že odzvale s pozivom Združenim državam k spoštovanju ozemeljske celovitosti države.

Ruski predsednik Volodimir Zelenski je razkril, da je Rusija v tednu okoli novega leta proti Ukrajini sprožila obsežno zračno ofenzivo, ki je vključevala več kot 2000 napadov. Po navedbah ukrajinske strani so ruske sile uporabile približno 1070 vodenih zračnih bomb, okoli 1000 brezpilotnih letalnikov in šest raket. Intenziviranje napadov na ukrajinsko infrastrukturo in civilna območja se nadaljuje kljub občasnim diplomatskim prizadevanjem za končanje konflikta. Zelenski je ob predstavitvi teh podatkov ponovno pozval mednarodne zaveznike h krepitvi vojaške pomoči, pri čemer je izpostavil, da sta prav stalnost in zanesljivost podpore ključna dejavnika, ki bi lahko Moskvo prisilila k resnim diplomatskim pogajanjem. Ukrajinska stran poudarja, da brez dodatnih sistemov zračne obrambe država težko ščiti svoje nebo pred tako množičnimi valovi ruskih vodenih bomb in dronov, ki povzročajo znatno škodo na energetskem omrežju in zahtevajo žrtve med civilnim prebivalstvom.

Ruska protizračna obramba je 4. januarja nad širšim območjem Moskve odbila obsežen napad z ukrajinskimi brezpilotnimi letalniki. Po poročanju moskovskega župana Sergeja Sobjanina in navedbah tamkajšnjih oblasti so sile protizračne obrambe skupno uničile med 23 in 48 letalnikov, pri čemer po uradnih podatkih naj ne bi bilo ranjenih oseb. Napad je povzročil obsežne motnje v civilnem letalskem prometu, saj so ruske oblasti začasno zaprle vsa štiri glavna letališča v prestolnici. Zaradi varnostnih tveganj je bilo odpovedanih ali zadržanih približno 200 letov, kar je povzročilo kaos v ruskem letalskem vozlišču. Incident predstavlja nadaljevanje stopnjevanja zračnih napadov na rusko glavno mesto, ki je postalo tarča tovrstnih operacij ukrajinskih sil z namenom povzročanja gospodarske škode in motenj v vsakdanjem življenju prebivalstva. Čeprav so bile vse naprave po trditvah Moskve uspešno prestrežene, so obsežne omejitve v zračnem prostoru pokazale na ranljivost kritične infrastrukture.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v uradnem sporočilu na družbenem omrežju Telegram razkril, da je Ruska federacija v zadnjih sedmih dneh nad ukrajinsko ozemlje izstrelila več kot 2000 zračnih sredstev. Stopnjevanje agresije vključuje kombinacijo vodenih letalskih bomb, dronov in raket, ki so bile usmerjene proti civilni ter kritični infrastrukturi po vsej državi. Zelenski je ob tem poudaril nujnost krepitve ukrajinske zračne obrambe in zaveznike ponovno pozval k hitrejši dobavi potrebnih obrambnih sistemov. Ruski zračni pritisk se je v zadnjem obdobju močno povečal, kar potrjujejo tudi poročila s terena o nenehnem teroriziranju prebivalstva. Po navedbah uradnega Kijeva so napadi postali še bolj intenzivni kljub predhodnim diplomatskim pobudam za prekinitev ognja. Stopnjevanje sovražnosti kaže na to, da Moskva ne kaže namere po končanju spopadov, temveč s silo poskuša doseči svoje strateške cilje na bojišču in izven njega.

Ruske oborožene sile so v zadnjih štiriindvajsetih urah izvedle obsežne zračne napade na območje Harkova, v katerih je po najnovejših podatkih župana Igorja Terehova umrlo pet ljudi. Napadi so se osredotočili na stanovanjska naselja v okrožjih Čugujev in Kupjansk, kjer so rakete in droni povzročili obsežne požare na bivalnih objektih in gospodarski infrastrukturi. Ukrajinske oblasti so potrdile, da so v vasi Martove ranili tri osebe, v vasi Žukov Jar pa je bila popolnoma uničena stanovanjska hiša. Ukrajinska protizračna obramba je poročala o povečani intenzivnosti sovražnih dejavnosti, saj so ruske sile uporabile skupno 52 dronov tipa šahed in gerber, ki so bili izstreljeni iz regij Kursk, Orel in Brjansk. Ukrajinski obrambni sistemi so uspešno prestregli 39 brezpilotnih letal. Hkrati so o zračnih napadih poročali tudi z ruske strani meje; v ruski regiji Belgorod je zaradi ukrajinskega napada umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni, kar kaže na stopnjevanje čezmejnih spopadov v tej regiji.

V ruskem mestu Mendelejevsk v republiki Tatarstan so v nedeljo, 4. januarja 2026, v enem izmed mestnih vodnjakov odkrili trupli dveh desetletnih šolarjev. Tragedija se je zgodila v neposredni bližini nedovoljenega sankališča, kjer sta se otroka po navedbah lokalnih organov verjetno igrala. Preiskovalci so po dogodku nemudoma odprli kazenski postopek zaradi povzročitve smrti iz malomarnosti dvema osebama, preiskavo pa nadzoruje regionalno tožilstvo. Tožilstvo Tatarstana je sporočilo, da trenutno poteka temeljit nadzor nad delom organov za preprečevanje zanemarjanja mladoletnikov in kršitev njihovih pravic. Prav tako preverjajo ukrepanje lokalne samouprave glede odstranjevanja nevarnih in nepooblaščenih otroških objektov ter delo podjetij, ki so odgovorna za vzdrževanje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Incident je ponovno odprl vprašanje varnosti neurejenih rekreacijskih površin, saj so podoben dogodek zabeležili že decembra prejšnje leto v drugem ruskem mestu, ko sta otroka padla skozi led v bližini stanovanjskega kompleksa.

V obmejni ruski regiji Kursk je v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika FPV umrl 55-letni moški. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Hinštejna se je incident zgodil v vasi Nova Nikolajevka v okrožju Rilsk. Guverner je prek družbenega omrežja Telegram potrdil smrt civilista in izrazil sožalje svojcem žrtve. Napad predstavlja nadaljevanje uporabe brezpilotnih letalnikov v obmejnih regijah, ki so v zadnjem obdobju pod vse večjim pritiskom ukrajinskih sil. Ruski uradniki poročajo, da tovrstni napadi ne ciljajo le na vojaško infrastrukturo, temveč neposredno vplivajo na življenja civilnega prebivalstva v bližini ukrajinske meje. Ukrajinske sile so po poročanju lokalnih virov ponovno uporabile FPV-drone (First-Person View), ki omogočajo natančno vodenje na daljavo.

Moskovski župan Sergej Sobjanin je sporočil, da je zračna obramba sestrelila še en brezpilotni letalnik, ki je letel proti Moskvi. Skupno število sestreljenih dronov se je povečalo na 42. Pristojne službe so na terenu, kjer so padli deli sestreljenih dronov.

Donald Trump je napovedal, da bodo ZDA upravljale Venezuelo, dokler ne bo zagotovljen "varen in razumen" prenos oblasti, in izključil volitve, dokler se ne vzpostavijo zakon, red in ekonomska disciplina. Poleg tega je Trump obtožil kolumbijskega predsednika Gustava Petro vpletenosti v trgovino z drogami in ni izključil operacije proti njemu, podobne tisti v Venezueli. Po poročanju New York Posta naj bi Trump za napad na Venezuelo odločil zaradi plesov Nicolasa Madura.

V mestu Šali v Čečenski republiki je v zasebni stanovanjski hiši odjeknila eksplozija zemeljskega plina, ki je povzročila poškodbe petih oseb. Po podatkih tamkajšnjega tožilstva so bili v nesreči ranjeni trije odrasli in dva otroka. Incident se je zgodil zaradi uhajanja gospodinjskega plina, kar je privedlo do silovitega poka in poškodb zgradbe. Lokalne oblasti in reševalne službe so nemudoma posredovale na prizorišču, poškodovanci pa so bili prepeljani v bolnišnico. Tožilstvo je že uvedlo preiskavo, da bi ugotovilo natančen vzrok uhajanja plina in morebitne kršitve varnostnih standardov v stanovanjskem objektu. Dogodek je povzročil precejšnjo gmotno škodo, vendar po zadnjih podatkih življenja ranjenih niso ogrožena.

V ruskem mestu Pervouralsk v regiji Sverdlovsk je v nedeljo, 4. januarja, prišlo do silovite eksplozije plina v štirinadstropni stanovanjski zgradbi, ki ji je sledil požar. Eksplozija je bila tako močna, da so se na objektu pojavile globoke razpoke, kar sproža vprašanja o statični stabilnosti stavbe. Po poročanju tiskovnega predstavnika lokalne policije Valerija Goreliha so bile v dogodku ranjene tri osebe, ki so bile prepeljane v bolnišnico. Med njimi je lastnica stanovanja, v katerem je prišlo do eksplozije, ki je utrpela opekline srednje stopnje, ter dve ženski iz sosednjega stanovanja. Ruske oblasti so začele preiskavo incidenta, da bi ugotovile točen vzrok uhajanja plina in morebitno odgovornost za nesrečo. Reševalne službe so se spopadale s posledicami požara, medtem ko so stanovalce evakuirali zaradi nevarnosti porušitve poškodovanega objekta. Incident se uvršča v niz podobnih nesreč v Rusiji, ki pogosto izvirajo iz dotrajane infrastrukture ali nepravilnega ravnanja s plinskimi napeljavami v starejših večstanovanjskih objektih, kar potrjujejo tudi pretekli dogodki v drugih regijah države.

Ukrajinske sile so z brezpilotnimi letalniki izvedle napad na energetski objekt v naselju Homutovka v ruski Kurski oblasti, kar je povzročilo obsežne motnje v oskrbi z električno energijo. Po navedbah guvernerja regije Aleksandra Hinštejna je brez elektrike ostalo več kot 11.000 porabnikov v 115 naseljenih točkah. Napad je neposredno prizadel Homutovski in delno Rilski okraj, kjer so nastale poškodbe na kritični infrastrukturi. Ruski sistemi zračne obrambe naj bi v obdobju treh ur nad regijo uničili 11 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov, vendar so nekateri kljub temu dosegli cilj. Na terenu so trenutno prisotne interventne službe, ki si prizadevajo za čimprejšnjo vzpostavitev oskrbe, vendar lokalne oblasti še niso podale natančnih informacij o trajanju popravil. Incident predstavlja nadaljevanje strategije stopnjevanja napadov na energetsko omrežje ob meji, kar povečuje humanitarno breme za lokalno prebivalstvo v zimskem času.

Združene države Amerike so po izvedbi vojaške operacije v Venezueli nekdanjega venezuelskega predsednika Nicolása Madura prepeljale v New York, kjer so ga zaprli v prostore uprave za boj proti drogam (DEA). Maduro, ki je državi vladal več kot 12 let, se je po poročanju tujih medijev ob srečanju z ameriškimi agenti odzval s kratkim voščilom ob novem letu, kar so opazovalci ocenili kot nenavaden odziv na odvzem prostosti. Incident je sprožil val protestov po celotnih ZDA, od Washingtona do New Yorka, kjer so nasprotniki Trumpove administracije obsodili vojaško posredovanje in aretacijo tujega voditelja označili za ugrabitev. Politični odmevi segajo tudi v lokalno sfero New Yorka, saj je novi župan mesta v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom osebno izrazil nasprotovanje vojaškemu napadu na Venezuelo. Mednarodna skupnost ostaja deljena; medtem ko zavezniki ZDA dogajanje spremljajo s tihim soglasjem ali previdnostjo, tekmice, na čelu z Rusijo, zahtevajo takojšnjo izpustitev Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in neizpolnjenih ultimatov, ki so privedli do neposrednega ameriškega posega na južnoameriška tla.

Po eksploziji plina v stanovanjski stavbi v Pervouralsku je bil sprožen kazenski postopek zaradi suma kršitve varnostnih pravil pri ravnanju s plinsko opremo. Tri osebe so bile po eksploziji hospitalizirane. Preiskava poteka zaradi suma opravljanja del ali izvajanja storitev, ki ne izpolnjujejo varnostnih zahtev.

Danska premierka Mette Frederiksen je pozvala ameriškega predsednika Donalda Trumpa, naj preneha z grožnjami o priključitvi Grenlandije k ZDA, pri čemer je poudarila, da ZDA nimajo pravice anektirati otoka.

V ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki na ruski obmejni regiji sta bila ubiti najmanj dve osebi, še tri pa so bile ranjene, so v nedeljo sporočili lokalni uradniki. Guverner regije Belgorod Vjačeslav Gladkov je potrdil, da je v enem od napadov dron zadel avtomobil, pri čemer je umrla ena oseba, dve pa sta bili ranjeni. Incidenti so se zgodili v času povečanih napetosti in intenzivnih čezmejnih spopadov, ki zaznamujejo začetek leta 2026. Novi napadi so se zvrstili tik pred napovedanimi mirovnimi pogajanji v Parizu, ki naj bi se odvila ta teden z namenom končanja skoraj štiri leta trajajočega konflikta. Kljub napovedim ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, da je mirovni sporazum že v 90 odstotkih usklajen, se razmere na terenu ne umirjajo. Obe strani se v zadnjih dneh medsebojno obtožujeta napadov na civilno infrastrukturo in naseljena območja, kar dodatno otežuje diplomatska prizadevanja za premirje.

Latinskoameriške države in Španija so skupno obsodile ameriške napade v Venezueli, medtem ko začasna vlada podpira Madura. Po ugrabitvi ni prišlo do večjih mobilizacij v Venezueli, bodisi proti imperialističnemu napadu bodisi v podporo. Nobelova nagrajenka in zagovornica Bitcoina, María Corina Machado, je ena izmed treh kandidatov za naslednika Nicolása Madura.

Rusko obrambno ministrstvo je 4. januarja 2026 sporočilo, da so enote skupine Zahod prevzele popoln nadzor nad naseljem Podoli v Harkovski oblasti. Po navedbah uradne Moskve so ruske oborožene sile naselje zasedle po aktivnih bojnih delovanjih, pri čemer so domnevno nanesle poraz ukrajinskim enotam v okolici krajev Blagodatovka, Staroverovka in Grušovka. To napredovanje predstavlja nadaljevanje ruskih ofenzivnih prizadevanj na severovzhodnem delu bojišča, kjer skušajo ruske enote izboljšati svoje taktične položaje v smeri proti mestu Kupjansk. Dogajanje v Harkovski oblasti sledi seriji poročil o ruskem napredovanju v zadnjih mesecih, kar kaže na povečan pritisk sil Ruske federacije na ukrajinsko obrambo v regiji. Ukrajinska stran uradnih poročil o padcu vasi Podoli do tega trenutka še ni podala, vendar razmere na terenu potrjujejo intenziviranje spopadov v bližini strateško pomembnih prometnih vozlišč. Ruska stran trdi, da so njene enote v okviru operacije uspešno uničile tehniko in živo silo nasprotnika, s čimer krepijo nadzor nad območjem, ki so ga v preteklosti že delno zasedale.

Ministrstvo za obrambo Ruske federacije je sporočilo, da so njihove sile v zadnjih 24 urah izvedle obsežne napade na ključne objekte ukrajinske vojaške infrastrukture. Po uradnih navedbah so ruska operativno-taktična letalstva, brezpilotni letalniki, raketne enote in artilerija ciljali predvsem obrate za proizvodnjo in sestavljanje ukrajinskih brezpilotnih letalnikov dolgega dosega. Poleg proizvodnih prostorov so bili napadeni tudi kraji njihovega skladiščenja ter večja skladišča streliva. Ruska stran navaja, da so bili napadi izvedeni v 156 različnih okrajih, pri čemer so bili tarča tudi točki začasne namestitve ukrajinskih oboroženih sil in tujih plačancev. Kot so poudarili v Moskvi, so bili ti ciljno usmerjeni napadi del širše operacije onemogočanja ukrajinskih zmogljivosti za izvajanje napadov z droni dolgega dosega. Ti dogodki so neposredno nadaljevanje strategije uničevanja vojaško-industrijskega kompleksa, ki so jo ruske sile stopnjevale že v preteklem mesecu, ko so ciljale tudi energetsko infrastrukturo, namenjeno oskrbi vojske.

V ruski obmejni regiji Belgorod je v nedeljo v napadu ukrajinskega brezpilotnega letalnika na osebno vozilo umrl moški, medtem ko sta bili ženska in štiriletni otrok huje poškodovani. Kot je prek aplikacije Telegram sporočil guverner regije Vjačeslav Gladkov, sta bila oba poškodovanca nemudoma prepeljana v bolnišnico, kjer sta prejela nujno medicinsko pomoč. Napad predstavlja nadaljevanje strategije ukrajinskih sil, ki z uporabo dronov redno ciljajo cilje v obmejnih regijah Ruske federacije. Regija Belgorod je zaradi svoje geografske bližine bojiščem ena najpogostejših tarč tovrstnih operacij, ki so se v zadnjih mesecih močno intenzivirale. Ukrajinska stran s temi dejanji poskuša motiti rusko logistiko in prenesti del vojnega bremena na rusko ozemlje. Incident se je zgodil v času, ko obe strani krepita svoje zračne zmogljivosti in se spopadata z vse pogostejšimi napadi na civilno in energetsko infrastrukturo. Ruska zračna obramba sicer redno poroča o sestrelitvah ukrajinskih zrakoplovov, vendar nekateri kljub temu dosežejo svoje cilje, kar povzroča smrtne žrtve in gmotno škodo med civilnim prebivalstvom na obeh straneh meje.

Čečenski voditelj Ramzan Kadirov se je po daljšem obdobju ugibanj o njegovem zdravstvenem stanju prvič pojavil v javnosti z opazno palico za hojo. Voditelj je posnetek svojega obiska na odprtju nove šole hafizov v vasi Novi Šaroj objavil na svojem uradnem kanalu na platformi Telegram. Na posnetku je razvidno, da se Kadirov pri hoji opira na palico, kar so nemudoma izpostavili številni neodvisni mediji in opazovalci. Njegov javni nastop sledi seriji poročanj o domnevni hospitalizaciji in kritičnem zdravstvenem stanju, ki so se v preteklih tednih širila po družbenih omrežjih in nekaterih medijskih kanalih. Čeprav so čečenske oblasti te navedbe vztrajno zanikale, je uporaba palice ob prvem javnem nastopu ponovno sprožila razprave o resničnem stanju njegovega zdravja. Kadirov v objavi same palice ali morebitnih zdravstvenih težav ni neposredno komentiral, temveč se je osredotočil na pomen nove izobraževalne ustanove za regijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v soboto odzval na ameriško vojaško operacijo v Venezueli, v kateri so sile Združenih držav Amerike zajele predsednika Nicolása Madura. Zelenski je med tiskovno konferenco z ironičnim tonom sugeriral, da bi moral ameriški predsednik Donald Trump uporabiti podobno strategijo tudi v primeru ruskega predsednika Vladimirja Putina. Po njegovih besedah so ZDA s to operacijo pokazale, da vedo, kako ravnati z diktatorji, kar odpira vprašanja o prihodnjih korakih Washingtona v zvezi z rusko agresijo v Ukrajini. Ukrajinski voditelj je med komentiranjem dogajanja v Caracasu izrazil prepričanje, da zajetje Madura predstavlja precedens, ki bi ga bilo mogoče aplicirati na druge avtoritarne voditelje. Zelenski je poudaril, da če so Združene države zmožne izvesti takšno operacijo na južni polobli, verjetno razumejo tudi potrebe in možnosti za stabilizacijo razmer v Vzhodni Evropi. Njegove izjave so v medijih hitro postale viralne, predvsem zaradi njegove neposredne aluzije na Putina in očitne sproščenosti ob poročanju o padcu venezuelskega režima.

Župan Sočija, Andrej Prošunin, je sporočil, da so v Lazarevskem okrožju zabeležili potres z magnitudo 4, v osrednjem okrožju pa z magnitudo 3.

V ukrajinskih napadih z droni v ruskih obmejnih regijah sta bili ubiti dve osebi. Incident se je zgodil pred mirovnimi pogovori v Parizu, ki naj bi končali skoraj štiri leta trajajočo vojno.

V naselju Oktjabrski v ruski Belgorodski oblasti je ukrajinski FPV-dron zadel civilno vozilo, v katerem se je nahajala družina. Po navedbah guvernerja regije Vjačeslava Gladkova je voznik avtomobila zaradi zadobitev poškodb umrl na kraju dogodka, medtem ko sta bili ženska in štiriletni otrok huje ranjena. Oba poškodovanca so prepeljali v bolnišnico z večkratnimi ranami, ki so jih povzročili šrapneli. Od detonacije brezpilotnega letalnika je na vozilu izbruhnil požar, ki so ga kasneje pogasili gasilci ob pomoči pripadnikov samoobrambe in enote BARS-Belgorod. Napad predstavlja nadaljevanje stopnjevanja čezmejnih incidentov na tem območju, kjer ukrajinske sile s pomočjo dronov ciljajo na logistične in civilne premike v obmejnem pasu. Poleg uničenega vozila je bil v napadu poškodovan tudi bližnji garažni objekt. Incident se je zgodil le nekaj dni po tem, ko so bili v podobnih napadih v regiji ranjeni še trije civilisti, kar kaže na vzorec rednega ciljanja obmejnih naselij s strani ukrajinskih oboroženih sil.

Ruske zračne obrambne enote so sporočile, da so uničile 90 ukrajinskih brezpilotnih letalnikov nad ruskim ozemljem. Ukrajinski predsednik Zelenskyy je v Kijevu gostil varnostne pogovore z zahodnimi partnerji, medtem ko je Moskva nadaljevala z zračnimi napadi na Ukrajino, vključno s 95 nočnimi napadi z brezpilotnimi letalniki. Rusija je ponoči napadla Ukrajino s 52 brezpilotnimi letalniki.